SO BOLEČINE RES POTREBNE ? - Andrejka Korošec

November je pred vrati. Mesec, ko se v naravi, vrtovih in naših domovih vse počasi umirja in pripravlja na zimski počitek. Žal pa se ob vlažnih jesenskih jutrih in večerih vse bolj oglašajo naše kosti, sklepi in hrbtenica. Ko so pridelki pospravljeni si končno tudi naše telo zasluži malo pozornosti in remonta. Z malo znanja, volje in razumevanja lahko preprečimo ali rešimo marsikatero bolečino. Zato sem se tokrat odločila, da vam malo bolje predstavim, kako se lahko hitro in učinkovito soočimo z ortopedskimi težavami. Še prej pa si malce osvežimo spomin kakšna je naša pot do ozdravitve, če nas na primer zagrabi v križu.

Običajno čutimo križ že nekaj dni prej preden se razvijejo resne težave ali pa se po jutranjem vstajanju čez kakšno uro prelevimo v popolnega invalida. Čez kakšen dan, ko vidimo, da to ne bo kar tako minilo samo od sebe se odpravimo k zdravniku. Če po možnosti pridemo na vrsto še isti dan dobimo najprej zdravila ali injekcijo. Z navodili o priporočenem počitku, tabletah in mazanju z antirevmatičnimi mazili se čez kakšen teden vrnemo na kontrolo. Ker ponavadi še nismo popolnoma brez bolečin, sledi napotnica za fizioterapijo. Na njej se najbolj pogosto znajdejo navodila za protibolečinsko elektroterapijo, ultrazvok, raztegovanje, pregrevanje in seveda vaje za hrbtenico. Čakalna doba je 14 dni do 8 tednov, z majhno razliko za tiste, ki so v staležu. Tako minejo naslednji trije tedni. Ker 80 odstotkov ljudi trpi za mehanično bolečino v hrbtenici, pogosto tudi po opravljeni fizioterapiji še vedno niso brez bolečin obenem pa tudi ne vedo natančno kaj jim v hrbtenici ali okrog nje povzroča takšne težave. Sledi ponovna kontrola pri zdravniku, napotnica za rentgen in ortopeda in s tem vred čakalna doba od enega tedna do šestih mesecev. Ko končno pridemo na vrsto po nekaj minutnem pregledu ugotovimo, da nam tako in tako ni pomoči saj je naša hrbtenica zvita, sesedena in obrabljena in lahko vsako leto pričakujemo le še slabše. Ponovno napotnica za fizioterapijo: elektroterapija, ultrazvok, tople obloge, raztezanje in vaje. In takšen je običajen potek zdravljenja težav s hrbtenico pri nas. Ves čas enako in za vse paciente enako. Odkar sem pred dvajsetimi leti začela delati v fizioterapiji pa vse do danes, se praktično ni spremenilo nič. To me je pred sedmimi leti tako razjezilo, da sem začela raziskovati kako te težave rešujejo v ostalih razvitih državah po svetu. In sem prišla do zanimivih spoznanj, ki so mojemu delu in profesionalni karieri dala povsem nov pečat.

Pa poglejmo kako ljudje npr. v Angliji rešujejo podobne probleme z bolečino v hrbtenici. Če se zaradi bolečine v križu ali v vratu oglasijo pri svojem družinskem zdravniku, jih le ta okvirno pregleda in napoti na diagnostični pregled k fizioterapevtu, specialistu mehanične diagnostike in terapije hrbtenice po metodi McKenzie.  Metoda McKenzie je  uradna ortopedska metoda, ki izhaja iz Nove Zelandije in sodi med izjemno natančne selektivne diagnostične preglede ter je ob natančnem delu merodajna z magnetno resonanco.

Diagnostično terapevtski postopek se razlikuje od klienta do klienta in že v osnovi natančno loči med sabo vnetja, mehanične motnje v disku ali resnejša patološka obolenja. Na podlagi rezultatov diagnostičnega pregleda ob sumu na vnetje ali resnejša patološka obolenja,spec.fizioterapevt klienta pošlje takoj nazaj k zdravniku, ki mu na podlagi fizioterapevtovega izkaza odredi nadaljne preiskave. V primeru mehaničnih motenj v hrbtenici, ki zavzemajo 80% ljudi s tovrstnimi težavami, pa lahko spec.fizioterapevt lečečega zdravnika prosi za rentgen, CT ali magnetno resonanco prizadetega predela. Najkasneje v treh dneh ima vsak klient že dokaj raziskano sliko o svojih težavah in obenem mu terapevt naredi tudi terapijo, s katero želi vplivati na vzrok bolečine in ga tudi odpraviti. Običajno je potrebno klientu opraviti le 4-6 obiskov pri fizioterapevtu, saj reševanje vzroka bolečin hitro odpravi tudi bolečino samo.

Terapevtova naloga je v tem, da  bolnika natančno seznani o vzrokih nastanka in zdravljenja njegove bolečine in ga nauči kako prepreči ponovni nastanek le te. Zanimivo je to, da le zelo mali odstotek ljudi potrebuje kiropraktične manipulativne tehnike za reševanje težav, saj že z dosti manj agresivno terapijo dosegajo varne, hitre in predvsem dolgotrajne rezultate. In medtem ko se pri nas pacienti še po mesecu do dveh staleža še vedno z obupom obračajo na vse mogoče zdravilce in kiropraktorje so pacienti, ki so bili obravnavani po metodi McKenzie že pozabili, da jih je kdaj bolela hrbtenica.

Komu je namenjen diagnostični pregled in terapija?
Diagnostični pregled in terapija sta namenjena vsem, ki imajo bodisi bolečine ali zgolj omejeno gibljivost v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice, vrtoglavice in glavobole. Po natančni diagnostiki, ki jo opravimo kljub že obstoječim RTG posnetkom, lahko težave  z znanjem in pravilno ciljano terapijo hitro in učinkovito odpravimo.
In ker je november mesec, ko imamo malo več časa tudi zase, vabimo vse, ki imajo kakršnekoli težave s hrbtenico, vrtoglavico ali glavoboli, da opravijo specialistični diagnostični pregled v specializiranem centru za mehanično diagnostiko in terapijo hrbtenice po metodi McKenzie- ONDINA v Šmarju pri Jelšah. Ob tem jim v mesecu novembru podarjamo še terapevtsko masažo hrbtenice.

Bownova terapija je edinstvena avstralska manualna terapija, ki je uspešno pomagala že tisočem ljudem po svetu. Njen idejni oče je gospod Thomas Ambose Bowen, ki je skoraj pred petdesetimi leti v pomorskem mestecu Geelong v Avstraliji pričel uporabljati princip terapije, ki jo danes poznamo pod njegovim imenim. Avstralska vlada je postala pozorna leta 1975, ko je izvedla anketo o uporabi komplementarnih terapij v državi. Anketa je razkrila, da je letno zdravil približno 13.000 ljudi in je bil med najbolj uspešnimi terapevti v državi. Cilj njegove terapije je celostna sistemska integracija, ki se odraža v klientovem fizičnem in psihičnem počutju, zmanjšanju bolečin, sprememb drže, v stanju živčno-mišične napetosti, pretoka v krvnem in limfnem sistemu ter normalizaciji mehkega tkiva. Svoje delo je razvijal in izpolnjeval vse do smrti, leta 1982. Od leta 1986 se je bownova terapija razširila predvsem v angleško govoreče države, kjer jo uspešno uporablja vse več terapevtov.

Bownova terapija je nežen način manualne - energetske manipulacije, ki povzroči predvidljive spremembe in korekcije v fizičnem in energetskem sistemu. Bistven del bownove terapije je bownova poteza. Terapija je sestavljena iz specifičnih posegov, ki vsebujejo serije zaporednih manipulacij mehkega tkiva. Efektivno in hitro zniža mišično-vezivno tenzijo in pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja v nevrološkem, hormonalnem, limfnem in energetskem sitemu.
Raziskave, ki so bile narejene v ZDA, Angliji in Avstraliji so pokazale, da ima bownova terapija hiter učinek na avtonomni živčni sistem, na gibljivost in zamnjšanje bolečin v mišično-vezivnem sistemu, pospeši pretok v limfnem sistemu in učinkovito zmanjšuje otekline ter ima ugoden vpliv na zmanjšanje psihološke napetosti in stresa.
Zaradi njene neinvazivnosti je zelo dobrodošla terapija pri dojenčkih, otrocih in starejših ljudeh.

Uspešno jo uporabljamo pri naslednjih problemih:
- Športne in delovne poškodbe (kot del rehabilitacijskega
  procesa)
- Sindrom karpalnega kanala
- Teniški komolec
- Zamrznjena rama
- Bolečine v hrbtu (osteoartritisi, skolioza, diskopatija, išias,...)
- Bolečine in zmanjšana gibljivost v vratu-predvsem po nihanjih
  poškodbah mehkega tkiva
- Glavoboli-migrene-sinusitisi
- Sindrom čeljustnega sklepa
- Motnje v dihalnem, prebavnem reprodukcijskem in
   hormonalnem sistemu
- Težave z zanositvijo
- Kap (pri rehabilitaciji)
- Dojenčki - kolika, refluks, cerebralna paraliza (flakcidna, 
  spastična)
- Težave v nosečnosti, lažji porod in po porodu
- Preventiva,. relaksacija in kontrola stresa
- Podpora pri zdravljenju alkoholizma in zasvojenosti z drogami

Vedno več pa bownovo terapijo uporabljamo tudi pri lajšanju simptomov parkinsove bolezni in multiple skleroze, sindromu kronične utrujenosti, fibromialgije, depresije, anksioznosti.

Želela bi Vam približati tisti del shujševalnega programa, ki bi ga v procesu hujšanja večina najraje kar preskočila, to je telovadba.

Če se ob izgubljanju telesne teže izognemo načrtovani vadbi, svojemu telesu nismo naredili kaj prida koristi. Ko telo prične izgubljati odvečno maščobo in kilograme, se obenem želi tudi znebiti strupov, ki nastajajo v telesu zaradi motene presnove. Pokazatelj toksičnosti organizma je pogosto glavobol, slabo počutje, pot in zadah močnejšega vonja, žeja.

 Da telo čim bolje pripravimo na spremenjeno telesno težo, je nujno, da se učinkovito znebimo odpadnih produktov presnove. Zato se moramo gibati. Le gibanje povzroči pospešen krvni obtok in hitrejše pretakanje limfne tekočine, ki nosi odpadne snovi iz telesa. Pomembno je vedeti, da ob hujšanju,ko samo zmanjšujemo količine hrane in ne telovadimo, odpadne snovi ostajajo dlje časa v našem telesu, se kopičijo in nam ustvarjajo želje prav po tisti hrani, ki bi se ji morali izogibati. To je trem belim strupom: sladkorju, soli in beli moki. Skratka bolj kot  je organizem neobremenjen s prebavo in ima hitro presnovo, manjše so naše želje po nezdravi hrani.

 Ko spoznamo kako preprosto naše telo deluje, se lahko opazujemo v kakšni notranji kondiciji smo.

To, da se težko pripravimo v gibanje in se nam vadba upira ne pomeni, da smo leni ampak, da smo dobesedno notranje zastrupljeni. Notranja zasičenost organizma z nakopičenimi odpadnimi produkti presnove nas dela lene. Predvsem bi vzpodbudila k temu opazovanju ljudi, ki so bili pred kratkim v shujševalnem programu, kjer so tudi intenzivno telovadili. Ko ponovno prehajamo na star način prehranjevanja, radi pogosto pozabljamo opraviti dnevne vadbene aktivnosti. Tolažimo se z lažnimi izgovori, da bomo telovadili jutri, ki pa žal pride bolj poredko ali nikoli. Stavek:« pri hrani se pazim, telovadim pa res bolj malo;« vse prepogosto opažam pri kasnejših kontrolah udeležencev shujševalnih programov. Škoda, da tako hitro pozabimo, kako hudo si je bilo priboriti izgubljene kilograme,koliko odrekanja in skupne motivacije je bilo potrebno, da smo s ponosom pogledali svojo podobo v ogledalu. Zato ne odlašajte na jutri, zgrabite tempo in kondicijo, dokler so še prisotne njene zaloge v mišicah. Ne bo vam žal, predvsem pa boste ponosni nase.

Če malo razmislim in vso stvar opazujem s stališča fizioterapevtke, mi je zelo razumljivo dejstvo, da  telovadba ni preveč priljubljena. Pri dosedanjem, klasičnem načinu rekreacije in klinične vadbe smo morali predolgo čakati na pozitivne telesne spremembe, pogosto pa je tudi nestrokovna vadba povzročala težave v hrbtenici, kar je ljudi še bolj oddaljilo od tako pomembnega člena v shujševalni verigi.

 Danes tudi v naše rekreativne centre in ambulante prihaja edinstven način vadbe, ki je mešanica gimnastike, joge, bodybuildinga in borilnih veščin v tako prefinjenem sistemu, da ga lahko opravljajo praktično vsi ne glede na starost spol in kondicijsko pripravljenost. To je PILATES.

Pilates je učinkovita metoda celostnega treninga in predstavlja idealno obliko rekreacije ob kateri ne dobimo le izjemne fizične kondicije ampak tudi psihično kondicijo. Zaradi izjemnega delovanja na celoten organizem je idealna oblika psihofizične vadbe in tudi dopolnilna medicinska metoda pri rehabilitaciji poškodb in težav s hrbtenico.

Idejni avtor PILATESA je nemški emigrant, gimnastik, plesalec in trener Joseph  Pilates. Zaradi lastnega izjemno slabega zdravstvenega stanja v mladosti je venomer raziskoval načine gibanja,ki bi imele holističen-celosten učinek na telo in duha. Že leta 1926 je bil v New Yorku odprt prvi pilates studio. Vse do današnjih dni je bila to vadba v kateri so uživali predvsem pripadniki elitnih družbenih skupin, profesionalni športniki, plesalci, posebno pa hollywoodske zvezde. Danes je izjemno popularen po vsem svetu, saj se učinkovitost njegovih vaj težko primerja s katerokoli drugo tehniko.

Pri vajah se ne koncentriramo le na eno mišico, temveč je poudarek na položaju in drži celega telesa in na dihanju. Pri pilatesu se krepi in stabilizira celotno mišičevje posebej pa še osrednji trebušni in hrbtni del telesa. Telo postane bolj elastično, popravi se drža telesa, gibanje postane bolj sproščeno in harmonično. Izboljša se preskrba telesa z kisikom, hranilnimi snovmi živčnih celic, pospeši se odvajanje škodljivih snovi iz organizma kar se pozna pri splošnem počutju in izgubi odvečnih kilogramov. V psihični kondiciji se izjemno izboljša koncentracija, zmanjša stres in uravnoveša čustveno stanje.

Vaje izvajamo počasi leže, sede, stoje, kasneje v naprednih težavnostnih stopnjah pa tudi na posebni leseni drsni mizi. Izvajamo jih zelo koncentrirano, skoraj meditativno,a še vedno z velikim telesnim nabojem.

Pilates deluje iz globine notranjosti telesa proti mišicam na površju in z dobro napetostjo v globokih mišicah razbremenjuje vrhnje in spodnje mišice hrbta in trebuha, ter deluje preventino pred poškodbami in bolečinami v hrbtenici.

Predvsem je izjemna vadbena metoda v pred in menopavzalnem obdobju kot preventiva in zdravljenje osteoporoze in čustvene nestabilnosti. Dobra prekrvitev, pravilna napetost mišic, tetiv in ligamentov ob kosteh deluje ugodno na gostoto kosti in zavira proces staranja . Zato pilates priporočajo fizioterapevti in ortopedi po vsem svetu.

Glede na moje dolgoletne izkušnje v fizioterapiji in preventivni vadbi si upam trditi, da pilates po hitrosti doseganja rezultatov in pozitivnega učinka na telo prekaša vse ostale vadbene tehnike.Ob začetnih dvomih me je pri pilatesu najbolj izzvala njegova znamenita izjava, ki pravi, da se bomo po desetih vajah počutili bolje, po dvajsetih vajah bomo opazili velike spremembe na svojem telesu, po tridesetih vajah pa bomo imeli prenovljeno telo in duha.

 Vse to resnično drži, kar vam bodo potrdili brez izjeme vsi, ki redno vadijo. Dejstvo, da se v človeku aktivirajo vsi njegovi speči potenciali, ki so se zadrževali v skrajšanih in zakrčenih mišicah in sklepih nas dela zdrave, zadovoljne in uspešne.

V naravnem ciklusu se z novembrom začenja zadnje obdobje letošnjega leta. Obdobje žetve. To je obdobje, ko pospravljamo vse kar smo spomladi sejali in čez leto negovali. Če smo čez leto sejali in uspešno zalivali naše kilograme je sedaj čas, da z njimi počistimo in pripravimo telo na novo pomlad  v pomlajeni in vitki preobleki. Prisrčno vas vabim, da se nam v tej nameri čimprej pridružite in ponovno zaužijete lahkotnost  telesa in duha.

Naredite si mavričen mesec in si vsak dan podarite kaj malega tudi zase, pa boste videli, da je svet lahko tudi lep!

Vaš Center za naravno zdravljenje in protibolečinsko terapijo se imenuje Ondina. Kaj to pomeni?
Ondine so vile tolmunov, zdravilnih izvirov, vod. Že kot majhna deklica sem imela najraje pravljice o vilah in vilinskih bitjih. Občudovala sem sposobnosti in znanje o zdravljenju, harmonično povezanost z naravo, ki jo lahkotno živijo vilinska bitja. Ondina- pa pomeni majhen vodni val. Tudi sicer mi voda veliko pomeni. Ponazarja čustva in čiščenje, brez katerega ni zdravljenja na telesni ali psihološki ravni.

Zakaj ste se iz sodobne medicine podali v dopolnilno?
Po drugem porodu,pred13.leti,so mi bolniki večkrat dejali, da imam nenavadno tople roke. Nehote mi je nepoznana energija sama usmerjala roke proti bolečini, še preden sem pacienta vprašala kje ga boli, da bi mu lahko naredila terapijo.. Vedela sem, da je to povezano z bioenergijo in sem v knjižnici poiskala knjigo.
Hkrati pa so se mi v tem obdobju pojavile razne zdravstvene težave, ki jih nisem mogla odpraviti s klasično medicino. Poskusila sem z bioenergijskimi terapijami pri gospodu Vasiliju Šimeku, ki mi jepovedal, da imam dovolj energije za zdravljenje

V vaši ambulanti imate do bolečine drugačen odnos. Pri vašem delu prevladuje terapija po McKenzieju?
Mehanična diagnostika in terapija hrbtenice je metoda uradne medicine, ki izhaja iz Nove Zelandije in obsega večino mojega dela.
Moj način dela se od klasične fizioterapije razlikuje v tem, da delujem vzročno in imam dovolj časa za bolnika. Delam vedno le z enim bolnikom in terapija traja eno uro. Najbolj pomemben del terapije je natančna diagnostika, ki jo opravim po točno določenem sistemu pogovora z bolnikom o njegovi bolečini.Diagnoze izkušenih terapevtov se ujemajo z rezultati kvalitetne preiskave v uradni medicini - magnetne resonance. Zato je metoda McKenzie izjemno varna, uspešna in v tujini zelo priljubljena. Načeloma je to samoterapija. Terapevtova naloga je v tem, da z bolnikom odpravi vzrok težave in prepreči ponovni nastanek le te.Zanimivo je to, da le mali odstotek ljudi potrebuje manipulativne tehnike za reševanje težav.

Komu je terapija namenjena?
Največ pacientov prihaja zaradi bolečin v zgornjem ali spodnjem delu hrbtenice, glavobolov in vrtoglavic. Sodobna dognanja namreč kažejo, da zelo veliko slednjih dveh tegob korenini v mehaničnih motnjah v hrbtenici, ki jih imajo kar štirje od petih zahodnjakov. Motnjo pa lahko z znanjem in pravilno ciljano terapijo odpravimo.

Priporočate tudi tantrična krija jogo.
Ta vrsta joga je najbliže fizioterapiji.posebno pozornost posveča hrbtenici. Krija joga je joga delovanja, kar je po moje za naš način življenja izjemno pomembno.Tantra pa je predvsem trdo delo na poti samospoznavanja telesa in duha.. Del tantrične tradicije so tudi tibetanske vaje pomlajevanja, ki jih tudi sama delam in poučujem. .Od Kelderjevih se razlikujejo po načelih vadbe, le gibi so enaki. Izvajane na tantrični način so dosti močnejše, saj je njihov vpliv na žleze z notranjim izločanjem večji.

Kako krmarite med sodobno in dopolnilno medicino?
Ne običajna, ne dopolnilna medicina nista popolni. Izbrati je treba najboljšo kombinacijo različnihi metod. V dolgoletnem delu v klasični medicini sem spoznala da, premalo časa za bolnika in neupoštevanje nekaterih naravnih zakonitosti ne odpravi vzroka bolečine, ampak blaži samo posledice. Ljudje menijo, da je naloga fizioterapevta odstraniti bolečino, vendar moramo vedeti, da bolečina ne pride sama od sebe. To je govorica telesa, ki nam sporoča, da je nekje nekaj narobe. Lahko le v naših mislih.
Če pa zgolj pretentamo živčne končiče - kar počne večina običajnih fizioterapevtskih postopkov se bolečina vrne, ko učinek popusti in to nemalokdaj v močnejši obliki. Zato je v fizioterapiji ogromno povratnikov. Ljudje so pasivno nezadovoljni. Mnogi gredo na terapijo, ker jim jo predpiše zdravnik, a že vnaprej vedo, da jim ne bo pomagala. Drugi pa so prepričani, da pomaga ... a se kljub temu vsako leto vrnejo.
Sodobna medicina, ki se večkrat posmehuje naravni medicini, sama največkrat deluje samo površno. Medtem pa naravno skoraj vedno deluje na vzrok. Verjetno je problem v tem, ker površno res hitreje deluje npr, pri bolečini. naravno - vzročno delovanje pa je počasnejše in zato potrebujemo večje zaupanje.

Kako torej izbrati med sodobno in naravno terapijo?
Pri odločitvi je treba zaupati predvsem sebi. Menim, da je dobro poslušati in upoštevati obe strani. Pretehtati moramo kaj lahko z eno in drugo pridobimo ali tvegamo. Moder človek, ki spoštuje svoje življenje in njegov namen, se bo morda moral kdaj prepustiti tudi zdravljenju uradne medicine in se hkrati vprašati od kod je bolezen prišla. Z informacijami in znanjem pa lahko obenem izberemo za tisti trenutek ustrezno naravno vzročno zdravljenje.
Prav tako moramo spoznati zdravilca, h kateremu se namenimo, pozanimati se moramo o njegovih pogojih zdravljenja in naj nam ne bo nerodno vprašati ga po njegovi izobrazbi in izkušnjah.
Nujno se moramo pogovoriti z več ljudmi, ki so poskusili zdravljenje pri tem zdravilcu in opraviti tudi pogovor z njim. Dolžan nam je povedati na kakšen način poteka njegovo zdravljenje in koliko terapij je za začetek potrebnih. Če se med pogovorom dobro počutimo, če nam prisluhne in spoštuje naše sposobnosti dojemanja priporočene terapije in mu zaupamo je to dober znak. Tudi na rezultate zdravljenja ne čakajmo predolgo.Najkasneje po štirih terapijah moramo zaznati vsaj malo spremembo.
Če se zgodi,da po štirih terapijah ne opazim prav nobenega rezultata, prekinem zdravljenje, se opravičim in ga napotim drugam -kajti vsak zdravilec ne more pomagati vsakemu bolniku. Na ta način ohranim z vsemi, ki me obiščejo dobre odnose. Nikoli ne obljubljam ozdravitve. Tudi pri metodi s katero imam zelo dobre rezultate, vedno rečem, "Če ste se odločili, lahko poskusimo."
Želela bi, da bi bilo enkrat za vselej jasno, da zdraviteljstvo ni božji dar, ampak je to poklic, tako kot je priznan v tujini in zahteva ogromno znanja, dela in denarja za šolanje in pridobivanje raznih certifikatov. Torej zdravljenje ne more biti zastonj. Cena mora biti jasno postavljena. Kajti sicer odnosi med terapevti in bolniki niso nikoli čisti in takrat tudi energija ne more biti čista.